KATERE STVARI SO POMEMBNE PRI ODLOČITVI?
V prispevku bomo skušali navesti nekaj pomembnejših točk, ki bi naj odločilno vplivale pri nakupu svojega prvega električnega gorskega kolesa. Užitek vas čaka, potrebno je le najti najprimernjejše kolo v okviru budžeta in se pridružite mnogim.
Ne bomo se ukvarjali ali kupiti rabljeno ali novo, budget je osebna stvar in vsaka rabljena zadeva je lahko drugačna. Gre za osnovne napotke za rekreativno kolesarjenje. Takšni, ki že vozijo po zahtevnih terenih in trailih, stvari že poznajo, ponavadi zelo dobro.
Torej, kaj je tisto, za kar se splača odšteti nekaj več, oziroma – se oprema iz vrha ponudbe sploh splača?
Osnovno o e-gorskih kolesih:
Električna gorska kolesa imajo vgrajen električni motor, ki podpira vaše pedaliranje, kar vam omogoča dodaten zagon, kadarkoli ga potrebujete. Lahko preklapljate med različnimi stopnjami pomoči, vendar motor deluje le, ko sami vlagate napor, tako da še vedno opravite dober trening. Večina sodobnih e-mtb koles omogoča maksimalno med cca. 300-400% dodatne moči na pedaliranje kolesarja.
Krmilna enota na krmilu vam omogoča izbiro, koliko dodatne moči motor doda vašemu pedaliranju. Z vašim optimalnim naporom se lahko precej poveča doseg vožnje. Boljše kot boste upravljali delo motorja, dlje bo trajala baterija.
NAKUP PRVEGA E-MTB
- SPLOŠNA odločitevVodilo naj bo vsekakor to, da se boste najverjetneje vozili z električnim kolesom več, celo precej več. V kolikor pogrešate/iščete motivacijo za nekaj več rekreacije, potem je to prava odločitev. Morda se bo našel kdo, ki bo nasprotnega mnenja glede gibanja in stopnje rekreiranja na e-mtb kolesu, vendar to ignorirajte. Velika večina novih e-mtb kolesarjev se vozi in rekreira bolj, kot kadarkoli prej. Že v osnovi je več časa “zunaj”, veliko bolje za zdravje, sprostitev, kot le bivanje v prostoru.Tudi popolnoma brez kondicije na začetku, lahko z maksimalno asistenco kolesa in primerno prestavo, pridemo daleč. Pozor pa na (pre)strme ceste, poti, ker potrebno je priti tudi dol, če niste dovolj izkušeni.Počasi odkrivati in dodajati zahtevnost, je najboljši recept, fizična pripravljenost in počutje bo vedno boljše.
2. KAKŠNO, KATERO e-mtb kolo?
V osnovi je potrebno premisliti, kje se boste vozili, kakšne so poti, če imate kakšno zdravstveno oviro, pa tudi pogovor s prijatelji in znanci ni odveč.
Torej, prva dilema…prednje vzmeteno ali polno vzmeteno kolo…. V kolikor sploh nimate namena kdaj voziti po kakšnih gozdnih poteh (korenine, kamni, luknje…), je vsekakor prednje vzmeteno ( “trdak”) dovolj. Že popularno ime trdak ali hardtail pove, da bo vožnja nekoliko trša, oziroma neravna podlaga prenese udarce in vibracije bolj na kolesarja (hrbtenica itd). Da ne bo pomote – tudi trdak je odličen, za zdravega, fit kolesarja ne bo nič slabši, kot polno vzmeten. Nekaterim da trdak celo več občutka in ga imajo za to raje. Pa nenazadnje nekaj cenejše vzdrževanje zaradi manj gibljivih delov, je lahko pomembno.
Ponavljamo – vso pisanje je namenjeno začetnikom, torej takšnim, ki se s svetom gorskega kolesarjenja šele spoznavajo, zato pisanje o “pravi” uporabi vzmetenja in nastavitvah ni potrebno.
Polno vzmetena kolesa torej ponujajo nekaj bolj udobno vožnjo po neravni podlagi, so pa vsekakor nekoliko dražja. Če se bodo vaše poti odvijale tudi čez kakšne luknje, kamnite, luknjaste in koreninaste terene, potem je to boljša izbira.
Preverite tudi skupno dovoljeno težo proizvajalca kolesa. Nekateri imajo omejeno na do 120 kg s kolesarjem in opremo vred, lahko pa ima samo kolo že npr. 27 kg. To bi pomenilo v praksi, da je 90 kg težak kolesar, s 4 kg opreme in pijače, že pretežak in je kolo vedno na maksimalni obremenitvi.
Proizvajalec? Pa smo tam. Eni zagovarjajo, da to sploh ni pomembno, drugi še med top 10 znamkami menijo za kakšno, da je popolna katastrofa. Resnica je nekje vmes.
Za čisto rekreativno vožnjo po nezahtevnih cestah, morda res ni zelo pomemben proizvajalec – vendar pri servisu, popravilih, zanesljivosti in nastavitvah, je najlažje in najbolje poseči po bolj priznanih znamkah. Katere so te? Naj naključno naštejemo samo par znamk – Cube, Giant, Liv, Specialized, Scott, KTM, Cannondale, Kona, Yeti, Pivot, YT, Haibike, Lapierre, Canyon, Santa Cruz, Focus, Trek, BH, Devinci, Marin, Commencal, Mondraker, Norco, Orbea, Propain, Rocky Mountain in še in še.
Okvare se pojavljajo in nihče ni imun, je pa vsekakor bolje, še posebej po izteku garancijske dobe, da imamo vsaj komponente na kolesu ( tudi motor) med bolj razširjenimi in priznanimi. Pojavljajo se kakšni primeri, ko se kolo iz kakšne akcije, popolnoma neznane znamke, neznanimi komponentami pokvari in lahko imamo posledično precej težav več.
Servisiranje in redno vzdrževanje kolesa, je pa zelo pomembno.
3. OPREMA V kolikor boste presedlali na električno kolo iz klasičnega, potem nekaj osnov sigurno poznate. Spet tole – za umirjeno rekreativno vožnjo, bo večina zavor, menjalnikov in vzmetenja, ki so na osnovnih e-gorskih kolesih bolj priznanih znamk, dovolj. Za nekoliko boljše zavore, je priporočljivo, da so čeljusti 4 batne, nekoliko večji zavorni rotorji ( npr. 200 mm spredaj, zadaj 180 mm). Tu so najpogostejši modeli SRAM ( osnovni so SX, nato NX, GX, XO1 itd), SHIMANO ( Deore, SLX, XT, XTR itd) in tudi MAGURA ( npr. MT5, MT7) .
Za vsaj nekaj tehnične vožnje po enoslednicah, boste želeli imeti višinsko nastavljive potopne sedežne opore, ki pridejo v praksi prav povsod.
VELIKOST KOLES
Večina visokokakovostnih gorskih koles danes prihaja v dveh velikostih koles: 27,5 ali 29 palcev. Velikost koles na splošno vpliva na vozne lastnosti kolesa, kot so prehajanja čez ovire ali manevriranje. Kolesa s premerom 29 palcev lažje prehajajo čez npr. korenine in neravnine ter nudijo boljši oprijem zaradi daljšega stika s podlago, medtem ko lažja kolesa velikosti 27,5 palca ponujajo večjo okretnost in hitrejše pospeševanje. Veliko koles je 29 palčnih, vseeno se priporoča za nekoliko nižje kolesarje primernejši izbor 27,5 palčnih.
VZMETENJE je spet posebna kategorija. Osnovna e-gorska kolesa imajo ponavadi osnovne modele vilic Suntur, nato že osnovne modele Marzocci, RockShox in Fox.
Za umirjeno rekreacijo ni kaj dosti pomembno, nekateri se leta vozijo z najbolj osnovnimi vilicami, pa ne tarnajo, da je karkoli slabega. Spet pa za več udobja čez manjše ali večje ovire na podlagi, proizvajalci ponujajo precej zmogljivejših vilic z veliko nastavitvami. Podobno je z zadnjim amortizerjem, ki je za začetnike rekreativce vseeno nekoliko manj pomemben, kot prednja vilica. Se pa večina komponent lahko nadgradi kasneje, kar je pa spet odvisno od potreb in koliko denarja smo pripravljeni odšteti za ta, sicer zelo lep hobi.
Čisto enostavno povedano – boljše ( ponavadi dražje) vzmetenje, požira veliko več vibracij in udarcev s podlage in kolesarja manj utruja.
4. MOTOR IN BATERIJA
Največ pohval se po svetovnih forumih še vseeno nanaša na BOSCH pogonske sisteme, pa nato YAMAHO, FAZUA, BROSE ( imajo jih npr. Specialized), pa tudi SHIMANO in novejšo različico Brose motorja SRAM S Mag. Obstaja še precej drugih, ki imajo bodisi svoje motorje, kot je npr. pri Olimpia bikes motor Oli, Rocky Mountain ima svoj Dyname ali razširjene azijske motorje Bafang in druge…
Na velika vrata je letos vstopil DJI motor, ki doseže kar 1000W Peak moči, kar je kar za preko 60% več od večine najbolj zastopanih. Ali je to sploh potrebno? Po moje ne. Pri vsakoletnem povečevanju zmogljivosti, je pa res vprašanje, kdaj bo e-mtb le še e-motor. Dokler bo veliko odvisno od kolesarja, je to vedno odlična rekreacija.
Baterije – osnovno velja, da baterije ni nikoli preveč, pomeni pa nekaj več teže in pri nakupu nekaj dražje kolo. Koliko kilometrov lahko naredimo z npr. 500 Wh baterijo? Zelo različno – v osnovi je odvisno od kolesarja in terena, torej kolesar, ki vlaga več svoje moči, bo sigurno porabil manj baterije. Tudi po rahlem vzponu bomo naredili logično več kilometrov, kot npr. na vzponu z 1500 višinskimi metri na najvišjo goro v naši okolici. Še to – kakšna e-treking in osnovna e-gorska kolesa imajo lahko manj zmogljive motorje, z npr. 50-70 Nm navora, kar pomeni tudi manj porabe in večji doseg.
5. TEŽA KOLESA
Po izkušnjah, je to prvo vprašanje, ki ga zastavijo tisti, ki e-mtb kolesa še nimajo. Posplošeno gledano, je sicer res lažje kolo boljše, vendar za večino kolesarjev za rekreativno vožnjo, kolo s cca. 25 kg (kar je večina polnozmogljivih) ni težava. Po cesti, ne bo razlike, če ima kolo 20 ali 25 kg, ta pa pride v poštev, pri vožnji po manj urejenih poteh, zahtevnejših vzponih in podobno. 25 kg je sploh za kakšno kolesarsko lahko na strmem delu pretežko oziroma težje obvladljivo. Torej, premisliti kje in kako se boste vozili – hitro se želje po raziskovanju terenov povečujejo.
6. VELIKOST OKVIRJA
Ko se odločite za želeno platformo e – MTB, morate izbrati pravo velikost okvirja. Vaša višina je prvo merilo. Toda včasih višina ni edini dejavnik. Na primer, če imate kratke noge in dolg trup, kratek trup in dolge roke ali težave s prožnostjo, je vaša višina le del zgodbe. Najbolje je obiskati lokalnega prodajalca in postaviti nekaj vprašanj in morda celo preizkusiti kolo. V vsakem primeru boste prejeli strokovno podporo, ki vam bo pomagala pri pravi izbiri. Pozor tudi na to, da pri različnih proizvajalcih npr. L ni vedno enak, saj vplivajo tudi kot sedežne cevi, vilice itd.
Zaključek
Vsekakor je nakup prvega e-gorskega kolesa lahko stres, ampak vse se povrne v mnogih prijetnih trenutkih na kolesu – še posebej, ko se povežete z znanci in skupaj raziskujete poti ob prijetnem druženju.
Branko, eMTB Slovenija, avgust 2024
