Arhivi Kategorije: Nasveti orodja popravila

KAKO PRAVILNO OČISTITI HIDRACIJSKI MEHUR IN POSKRBETI ZA HIGIENO

emtbslo

Jun 3, 2023Branje traja 1 min

Marsikdo je naletel na težavo pri ponovnem polnjenju »h. mehurju«, če ga nismo po vožnji spraznili in očistili, ter posušili. Če ga niste, imate veliko težavo, ker se je v »h. mehurju« razvila plesen in s tem tudi neprijeten vonj.

Neprijeten vonj in okus lahko povzroči tudi če ste vanj natočili kakšen energetski napitek ali kaj drugega kot vodo, ker se tega vonja in okusa zlahka ne boste znebili.

Na netu obstaja cela vrsta rešitev za čiščenje, marsikdaj pa ne pomaga nič drugega kot nakup novega meha.

Nasveti kako očistiti mehur:

Uporabite limonin sok v kombinaciji z sodo bikarbono, ali namenske tablete za čiščenje rezervoarja za vodo. Na trgu obstajajo tudi posebne ščetke za čiščenje rezervoarja in cevk. Pomembno je vedeti, da lahko vonjave v rezervoarju za vodo povzročajo tudi bakterije ali drugi mikroorganizmi. Redno čiščenje in vzdrževanje rezervoarja sta ključnega pomena za preprečevanje neprijetnih vonjav. Upoštevajte tudi navodila proizvajalca rezervoarja in skrbno spremljajte higieno in čistočo vaše opreme za vodo

Sam uporabim pred čiščenjem sodo bikarbono in nato uporabim navadni cet-pril , z veliko vode sperem in nato z papirnatimi brisačami popivnam in dam sušit. Imam pa nahrbtnik USWE Airborne 3 Backpack + 2L Hydration Bladder ( zaenkrat ni težav ).

Zanima me kako vi čistite hidracijski mehur?

Iztok eMTB Slovenija, junij 2023

NAKUP PRVEGA E-MTB KOLESA

KATERE STVARI SO POMEMBNE PRI ODLOČITVI?

V prispevku bomo skušali navesti nekaj pomembnejših točk, ki bi naj odločilno vplivale pri nakupu svojega prvega električnega gorskega kolesa. Užitek vas čaka, potrebno je le najti najprimernjejše kolo v okviru budžeta in se pridružite mnogim.

Ne bomo se ukvarjali ali kupiti rabljeno ali novo, budget je osebna stvar in vsaka rabljena zadeva je lahko drugačna. Gre za osnovne napotke za rekreativno kolesarjenje. Takšni, ki že vozijo po zahtevnih terenih in trailih, stvari že poznajo, ponavadi zelo dobro.

Torej, kaj je tisto, za kar se splača odšteti nekaj več, oziroma – se oprema iz vrha ponudbe sploh splača?

Osnovno o e-gorskih kolesih:

Električna gorska kolesa imajo vgrajen električni motor, ki podpira vaše pedaliranje, kar vam omogoča dodaten zagon, kadarkoli ga potrebujete. Lahko preklapljate med različnimi stopnjami pomoči, vendar motor deluje le, ko sami vlagate napor, tako da še vedno opravite dober trening. Večina sodobnih e-mtb koles omogoča maksimalno med cca. 300-400% dodatne moči na pedaliranje kolesarja.

Krmilna enota na krmilu vam omogoča izbiro, koliko dodatne moči motor doda vašemu pedaliranju. Z vašim optimalnim naporom se lahko precej poveča doseg vožnje. Boljše kot boste upravljali delo motorja, dlje bo trajala baterija.

NAKUP PRVEGA E-MTB

  1. SPLOŠNA odločitevVodilo naj bo vsekakor to, da se boste najverjetneje vozili z električnim kolesom več, celo precej več. V kolikor pogrešate/iščete motivacijo za nekaj več rekreacije, potem je to prava odločitev. Morda se bo našel kdo, ki bo nasprotnega mnenja glede gibanja in stopnje rekreiranja na e-mtb kolesu, vendar to ignorirajte. Velika večina novih e-mtb kolesarjev se vozi in rekreira bolj, kot kadarkoli prej. Že v osnovi je več časa “zunaj”, veliko bolje za zdravje, sprostitev, kot le bivanje v prostoru.Tudi popolnoma brez kondicije na začetku, lahko z maksimalno asistenco kolesa in primerno prestavo, pridemo daleč. Pozor pa na (pre)strme ceste, poti, ker potrebno je priti tudi dol, če niste dovolj izkušeni.Počasi odkrivati in dodajati zahtevnost, je najboljši recept, fizična pripravljenost in počutje bo vedno boljše.

2. KAKŠNO, KATERO e-mtb kolo?

V osnovi je potrebno premisliti, kje se boste vozili, kakšne so poti, če imate kakšno zdravstveno oviro, pa tudi pogovor s prijatelji in znanci ni odveč.

Torej, prva dilema…prednje vzmeteno ali polno vzmeteno kolo…. V kolikor sploh nimate namena kdaj voziti po kakšnih gozdnih poteh (korenine, kamni, luknje…), je vsekakor prednje vzmeteno ( “trdak”) dovolj. Že popularno ime trdak ali hardtail pove, da bo vožnja nekoliko trša, oziroma neravna podlaga prenese udarce in vibracije bolj na kolesarja (hrbtenica itd). Da ne bo pomote – tudi trdak je odličen, za zdravega, fit kolesarja ne bo nič slabši, kot polno vzmeten. Nekaterim da trdak celo več občutka in ga imajo za to raje. Pa nenazadnje nekaj cenejše vzdrževanje zaradi manj gibljivih delov, je lahko pomembno.

Ponavljamo – vso pisanje je namenjeno začetnikom, torej takšnim, ki se s svetom gorskega kolesarjenja šele spoznavajo, zato pisanje o “pravi” uporabi vzmetenja in nastavitvah ni potrebno.

Polno vzmetena kolesa torej ponujajo nekaj bolj udobno vožnjo po neravni podlagi, so pa vsekakor nekoliko dražja. Če se bodo vaše poti odvijale tudi čez kakšne luknje, kamnite, luknjaste in koreninaste terene, potem je to boljša izbira.

Preverite tudi skupno dovoljeno težo proizvajalca kolesa. Nekateri imajo omejeno na do 120 kg s kolesarjem in opremo vred, lahko pa ima samo kolo že npr. 27 kg. To bi pomenilo v praksi, da je 90 kg težak kolesar, s 4 kg opreme in pijače, že pretežak in je kolo vedno na maksimalni obremenitvi.

Proizvajalec? Pa smo tam. Eni zagovarjajo, da to sploh ni pomembno, drugi še med top 10 znamkami menijo za kakšno, da je popolna katastrofa. Resnica je nekje vmes.

Za čisto rekreativno vožnjo po nezahtevnih cestah, morda res ni zelo pomemben proizvajalec – vendar pri servisu, popravilih, zanesljivosti in nastavitvah, je najlažje in najbolje poseči po bolj priznanih znamkah. Katere so te? Naj naključno naštejemo samo par znamk – Cube, Giant, Liv, Specialized, Scott, KTM, Cannondale, Kona, Yeti, Pivot, YT, Haibike, Lapierre, Canyon, Santa Cruz, Focus, Trek, BH, Devinci, Marin, Commencal, Mondraker, Norco, Orbea, Propain, Rocky Mountain in še in še.

Okvare se pojavljajo in nihče ni imun, je pa vsekakor bolje, še posebej po izteku garancijske dobe, da imamo vsaj komponente na kolesu ( tudi motor) med bolj razširjenimi in priznanimi. Pojavljajo se kakšni primeri, ko se kolo iz kakšne akcije, popolnoma neznane znamke, neznanimi komponentami pokvari in lahko imamo posledično precej težav več.

Servisiranje in redno vzdrževanje kolesa, je pa zelo pomembno.

3. OPREMA V kolikor boste presedlali na električno kolo iz klasičnega, potem nekaj osnov sigurno poznate. Spet tole – za umirjeno rekreativno vožnjo, bo večina zavor, menjalnikov in vzmetenja, ki so na osnovnih e-gorskih kolesih bolj priznanih znamk, dovolj. Za nekoliko boljše zavore, je priporočljivo, da so čeljusti 4 batne, nekoliko večji zavorni rotorji ( npr. 200 mm spredaj, zadaj 180 mm). Tu so najpogostejši modeli SRAM ( osnovni so SX, nato NX, GX, XO1 itd), SHIMANO ( Deore, SLX, XT, XTR itd) in tudi MAGURA ( npr. MT5, MT7) .

Za vsaj nekaj tehnične vožnje po enoslednicah, boste želeli imeti višinsko nastavljive potopne sedežne opore, ki pridejo v praksi prav povsod.

VELIKOST KOLES

Večina visokokakovostnih gorskih koles danes prihaja v dveh velikostih koles: 27,5 ali 29 palcev. Velikost koles na splošno vpliva na vozne lastnosti kolesa, kot so prehajanja čez ovire ali manevriranje. Kolesa s premerom 29 palcev lažje prehajajo čez npr. korenine in neravnine ter nudijo boljši oprijem zaradi daljšega stika s podlago, medtem ko lažja kolesa velikosti 27,5 palca ponujajo večjo okretnost in hitrejše pospeševanje. Veliko koles je 29 palčnih, vseeno se priporoča za nekoliko nižje kolesarje primernejši izbor 27,5 palčnih.

VZMETENJE je spet posebna kategorija. Osnovna e-gorska kolesa imajo ponavadi osnovne modele vilic Suntur, nato že osnovne modele Marzocci, RockShox in Fox.

Za umirjeno rekreacijo ni kaj dosti pomembno, nekateri se leta vozijo z najbolj osnovnimi vilicami, pa ne tarnajo, da je karkoli slabega. Spet pa za več udobja čez manjše ali večje ovire na podlagi, proizvajalci ponujajo precej zmogljivejših vilic z veliko nastavitvami. Podobno je z zadnjim amortizerjem, ki je za začetnike rekreativce vseeno nekoliko manj pomemben, kot prednja vilica. Se pa večina komponent lahko nadgradi kasneje, kar je pa spet odvisno od potreb in koliko denarja smo pripravljeni odšteti za ta, sicer zelo lep hobi.

Čisto enostavno povedano – boljše ( ponavadi dražje) vzmetenje, požira veliko več vibracij in udarcev s podlage in kolesarja manj utruja.

4. MOTOR IN BATERIJA

Največ pohval se po svetovnih forumih še vseeno nanaša na BOSCH pogonske sisteme, pa nato YAMAHO, FAZUA, BROSE ( imajo jih npr. Specialized), pa tudi SHIMANO in novejšo različico Brose motorja SRAM S Mag. Obstaja še precej drugih, ki imajo bodisi svoje motorje, kot je npr. pri Olimpia bikes motor Oli, Rocky Mountain ima svoj Dyname ali razširjene azijske motorje Bafang in druge…

Na velika vrata je letos vstopil DJI motor, ki doseže kar 1000W Peak moči, kar je kar za preko 60% več od večine najbolj zastopanih. Ali je to sploh potrebno? Po moje ne. Pri vsakoletnem povečevanju zmogljivosti, je pa res vprašanje, kdaj bo e-mtb le še e-motor. Dokler bo veliko odvisno od kolesarja, je to vedno odlična rekreacija.

Baterije – osnovno velja, da baterije ni nikoli preveč, pomeni pa nekaj več teže in pri nakupu nekaj dražje kolo. Koliko kilometrov lahko naredimo z npr. 500 Wh baterijo? Zelo različno – v osnovi je odvisno od kolesarja in terena, torej kolesar, ki vlaga več svoje moči, bo sigurno porabil manj baterije. Tudi po rahlem vzponu bomo naredili logično več kilometrov, kot npr. na vzponu z 1500 višinskimi metri na najvišjo goro v naši okolici. Še to – kakšna e-treking in osnovna e-gorska kolesa imajo lahko manj zmogljive motorje, z npr. 50-70 Nm navora, kar pomeni tudi manj porabe in večji doseg.

5. TEŽA KOLESA

Po izkušnjah, je to prvo vprašanje, ki ga zastavijo tisti, ki e-mtb kolesa še nimajo. Posplošeno gledano, je sicer res lažje kolo boljše, vendar za večino kolesarjev za rekreativno vožnjo, kolo s cca. 25 kg (kar je večina polnozmogljivih) ni težava. Po cesti, ne bo razlike, če ima kolo 20 ali 25 kg, ta pa pride v poštev, pri vožnji po manj urejenih poteh, zahtevnejših vzponih in podobno. 25 kg je sploh za kakšno kolesarsko lahko na strmem delu pretežko oziroma težje obvladljivo. Torej, premisliti kje in kako se boste vozili – hitro se želje po raziskovanju terenov povečujejo.

6. VELIKOST OKVIRJA

Ko se odločite za želeno platformo e – MTB, morate izbrati pravo velikost okvirja. Vaša višina je prvo merilo. Toda včasih višina ni edini dejavnik. Na primer, če imate kratke noge in dolg trup, kratek trup in dolge roke ali težave s prožnostjo, je vaša višina le del zgodbe. Najbolje je obiskati lokalnega prodajalca in postaviti nekaj vprašanj in morda celo preizkusiti kolo. V vsakem primeru boste prejeli strokovno podporo, ki vam bo pomagala pri pravi izbiri. Pozor tudi na to, da pri različnih proizvajalcih npr. L ni vedno enak, saj vplivajo tudi kot sedežne cevi, vilice itd.

Zaključek

Vsekakor je nakup prvega e-gorskega kolesa lahko stres, ampak vse se povrne v mnogih prijetnih trenutkih na kolesu – še posebej, ko se povežete z znanci in skupaj raziskujete poti ob prijetnem druženju.

Branko, eMTB Slovenija, avgust 2024

Tubeless? Da.

Tubeless pnevmatike prinašajo številne prednosti in se v krogih strokovnjakov že obravnavajo kot standard na kolesih. Preoblikovanje starega kolesa v tubeless kolo pa sploh ni znanstvena fantastika, le znanje o tem preprosto še ni tako zelo razširjeno. S povečevanjem povpraševanja po tubeless sistemu, je ta postopek del standardne ponudbe vsakega kolesarskega mehanika, lahko pa z nekaj osnovnega znanja naredimo to tudi sami. Po mojih osebnih izkušnjah, imam veeeliko manj težav s prazno pnevmatiko.

Kaj potrebujemo?

1. Tubeless ventil:

Za ustrezno montažo potrebujete nov tubeless ventil. Proizvajalcev je veliko, od Muc Off, Continental, Syncross, Stan’s NoTubes, Schwalbe, Cush core…ni toliko pomembno. Potrebno ga je dobro namestiti, da tesni.

2. Obročni/tubeless trak: Za tesnjenje obroča potrebujete poseben trak. Le redki obroči so tovarniško tesnjeni brez traku, v večini primerov bo potrebna uporaba takšnega lepilnega traku. Trak mora ustrezati notranji širini vašega obroča.

Trak se nalepi natančno na očiščen in razmaščen obroč. Nekateri obroči so že pri nakupu pripravljeni s trakom.

3. Tesnilna tekočina ali t.i. “mleko”: Da se pnevmatika zatesni in zadrži zrak, je potrebna tesnilna tekočina, ki je namenjena za zamašitev majhnih lukenj v pnevmatiki, s čimer se preprečijo predrtja. Deluje podobno, kot strjevanje krvi, da prepreči krvavitev. Obstajata dve glavni vrsti: na osnovi lateksa in brez lateksa. Večina tesnilnih sredstev uporablja koagulacijske lastnosti naravnega lateksa za zamašitev lukenj. V luknji v pnevmatiki se zmanjša zračni tlak in nastopi pihanje/uhajanje zraka. To povzroči izhlapevanje vodne/amonijakove raztopine, pri čemer lateksne molekule koagulirajo (se povežejo med seboj) in zamašijo luknjo.

Težava z lateksnimi tesnilnimi sredstvi je, da med normalno uporabo pnevmatike, med polnjenjem in praznjenjem zraka, voda/amonijakova raztopina počasi izhlapi. To povzroči koagulacijo lateksa znotraj pnevmatike, kar pomeni, da po nekaj mesecih ne bo več učinkovito tesnilo luknje.

Večina lateksnih tesnilnih sredstev vsebuje tudi majhne delce, kot so bleščice ali majhna vlakna, ki so suspendirana v tekočini. Ti delci pomagajo zagotoviti površino za koagulacijo lateksa (kot se snežinke oblikujejo okoli delca prahu), s čimer se luknje hitreje in učinkoviteje zamašijo. Slaba stran je, da ti delci pospešijo stopnjo koagulacije lateksa znotraj pnevmatike, s čimer se zmanjša življenjska doba tesnilne tekočine. Pri nekaterih proizvajalcih se ta tekočina strdi po 6-12 mesecih, nato pa je potrebno napolniti na novo. Tu je precej mnenj, katera je boljša, obstojnejša…

Je pa BikeRadar naredil test 2023 in je po njihovi primerjavi takšen izbor najboljših:

Potem so tu še izdelki, ki ne vsebujejo lateksa in ne pride do kemične spremembe v notranjosti pnevmatike. Namesto tega se zanašajo na bolj viskozno (gostejšo) tekočino, ki vsebuje širšo paleto tesnilnih delcev, zasnovanih tako, da fizično zamašijo punkture.

Ti izdelki znotraj pnevmatike zdržijo veliko dlje, vendar po izkušnjah nekaterih, ne zamašijo punktur tako dobro.

4. Tubeless pnevmatike: Pazite, da je plašč primeren za tubeless (npr. “Tubeless Easy” od Schwalbe, pri čemer “Easy” ni dobesedno mišljeno).

5. Pumpa/Kompresor: Za začetno tesnjenje pnevmatik bo manjkalo pritiska, zato je potrebna ročna črpalka. Še posebej velika pumpa z velikim volumnom ali kompresor bo delo zelo olajšal.

NASVETI: –

A. Na temeljito očiščen obroč namestimo tesnilni trak ( če že ni original nameščen)

B. Namestimo tubeles ventil

C. Namestimo tubeless ready pnevmatiko

Č. Vedno najprej napihnite pnevmatike “suhe” (brez tesnila), do največjega tlaka po namestitvi novega traku. Tlak v pnevmatiki bo oblikoval trak na obroču. Če napolnite pnevmatiko s tesnilom takoj, obstaja večje tveganje, da se tesnilo prime pod trak in ogrozi oprijem.

D. Če vse tesni, smo dobro naredili. Lahko pa je puščanje zraka zaradi tovarniško slabe pnevmatike ali obroča, lahko pa je tudi kaj poškodovano.

E. Če vse tesni, odpremo in s posebno inekcijo ali z merico vlijemo tesnilno tekočino v pnevmatiko. Previdno namestimo gumo nazaj, zavrtimo in obračamo nekajkrat, nato napolnimo z zrakom. Količina tesnilne tekočine je odvisna od velikosti pnevmatik, področja vožnje, stila…Npr za 2.8 široke pnevmatike je potrebno vsaj 2 do 2.3 dcl tekočine.

V suhih, vročih področjih, bo tekočina prej izhlapela in se tudi zato doda nekoliko več.

F. Za mirno vožnjo na poti je priporočljiv še set za popravilo tubeless na terenu

ŠE NA SPLOŠNO:

Je tubeless sistem slab za okolje?

Večina tesnilnih sredstev za tubeless pnevmatike je narejena na osnovi naravnega ali sintetičnega lateksa, ki se lahko razgradi. Vendar pa vsak proizvajalec dodaja različne dodatke in delce k tesnilnemu sredstvu, da izboljša njegovo delovanje. Zato je nemogoče natančno določiti, kako prijazni do okolja so tesnilni materiali, saj se to razlikuje od blagovne do blagovne znamke.

Zakaj se kolesa ne prodajajo z tubeless pnevmatikami?

Tesnilno sredstvo za tubeless pnevmatike sčasoma izgubi učinkovitost in postane neuporabno. Ta proces se pospeši, če kolo dalj časa ni v uporabi. Zato proizvajalci koles ponavadi ne pošiljajo koles z tubeless sistemom, saj se lahko tesnilno sredstvo med transportom posuši. Danes nekateri proizvajalci, kot je na primer Giant, namestijo ventile in pnevmatike, tako da morate samo dodati tesnilno sredstvo. Večina drugih proizvajalcev pa vam ob nakupu kolesa zagotovi vse, kar potrebujete za nastavitev tubeless ( denimo pri PIVOT-u sem dobil vse zraven)

Ali lahko mešam različna tesnilna sredstva za tubeless pnevmatike?

Ne priporočajo mešanja različnih tesnilnih sredstev za tubeless pnevmatike, tudi če sta oba na lateksni osnovi. To je zato, ker različni proizvajalci uporabljajo različne dodatke in delce, kar lahko povzroči strjevanje in poslabšanje delovanja, če se mešajo.

Branko, eMTB Slovenija, maj 2023

Pogoste NAPAKE ter NASVETI pri vzdrževanju E-MTB koles

Če ste lastnik e-gorskega kolesa, je mogoče, da ponavljate enake napake, ki lahko škodujejo kolesu, posledično le-te povzročijo stroške in slabo voljo. Zato je priporočljivo prebrati kakšen članek o tem. Če svojega e-kolesa ne vzdržujete pravilno, se bo njegova zmogljivost zmanjšala in kmalu boste morda začeli razmišljati o nakupu kolesa, ki bi nudilo večjo učinkovitost. Toda ne glede na to, katero kolo kupite, bi vas slabo vzdrževanje vedno spravilo v težave.

E-kolesa so na splošno dobro vzdržljiva, posebej če gre za vožnje po cestah. Vseeno vsaj 1x letno obisk strokovnjaka ne bi smel izostati.

Bolj pa moramo biti pozorni na gorska e-kolesa, ki jih uporabljamo za zahtevne tehnične

vzpone in spuste po koreninah, kamenju in podobno. Na takšnih terenih izjemno pretrese komponente, kar lahko povzroči odvite vijake in nato poškodbe komponent ali celo padec in nevarnost za nas.

Tu je zbranih nekaj napak in nasvetov:

1. Pred vsako vožnjo se priporoča pregled glavnih vijakov z moment (navornim) ključem.

Vijaki na npr. na nihajki ali na nosilcu krmila se lahko odvijejo in nastanejo težave. Zato na vožnjo vzamemo kakšen mini multifunkcijski komplet orodja, ki je velik le kot škatla cigaret.

Primer uporabe moment ključa:

2. VIJAKE zavornih in prestavnih ročic ter kontroler na krmilu imejte nekoliko manj privite, saj se ob morebitnem padcu le zavrtijo. Močno provijačene ročice pa pri padcu hitro polomimo.

3. POLNJENJE BATERIJE po vožnji Na splošno je pravilno, da “tople” baterije ne polnimo takoj po vožnji. Na dolgi rok to škoduje bateriji. Napolnite jo po kakšnih 90-tih minutah po vožnji, najbolje le do 70-80%. Sam sem osebno govoril z razvojnim inženirjem iz GREYP-a , ki je povedal, da bi za baterijo bila optimalna uporaba med 20 in 80%. To bi bateriji izjemno podaljšalo življensko dobo. Na 100% bi jo napolnili le neposredno pred vožnjo, 100% napolnjena, kakor tudi popolnoma prazna ne bi smela stati.

Če to dosledno upoštevate, se lahko zmogljivost in brezhibno delovanje baterije podaljša.

V kolikor več dni, tedno ali celo čez zimo ne vozite, baterijo napolnite do 60-70 % in jo hranite na 18-20 stopinjah celzija.

4. PRANJE Tudi e-mtb sicer lahko peremo z vodo, vendar se neposredno naj ne usmerja vodo pod pritiskom na spoje motorja in reže okrog baterije. Nikoli ga za pranje ne obračajte na “glavo” saj imajo motorji ponavadi spodaj luknjo za odtekanje in voda lahko pride v notranjost motorja. Pazite, da ne uporabljate močnega visokotlačnega čistilnika, saj lahko to povzroči, da voda vstopi v občutljiva področja ali odstrani mazivo z mest, na primer okoli številnih ležajev. Vrtno cev je primerna za hitro izpiranje, nato pa jo dobro zdrgnite z gobo ali krpo in vašimi najljubšimi izdelki za čiščenje koles. Vse obrišite z brisačo in pustite e-kolo nekaj časa, preden ponovno priključite baterijo. S tem zagotovite, da ostanki vode ne pridejo v stik s kontakti baterije ali drugimi občutljivimi območji.

5. MAZANJE Skrivnost daljše življenjske dobe električnih koles je v zmanjšanju upora na ključnih točkah vašega kolesa. Trenje med gibljivimi deli na vašem kolesu in poškodbe zaradi umazanije in rje, so nekateri od glavnih vzrokov za obrabo komponent, zato poskrbite, da so vaša veriga, kolesa in zavore dovolj namazani, da preprečite prepogosto stikanje površin.

Vsi poznamo razne izdelke podjetij MUC OFF, WD, MAXIMA chain pro in nekaj ostalih, lahko pa uporabite seveda tudi druge.

Uporabite npr. WET mazivo, če boste kolesarili v mokrih razmerah, ali DRY mazivo, če

kolesarite poleti ter redno nanašajte morebitno mast na ležaje in lnihajko,

zlasti če redno perite svoje kolo.

Na “vlivajte” maziva na kaseto! Najprej verigo očistite umazanije in vode, nato namažite.

6. Naučite se osnovnega vzdrževanja kolesa

Čeprav je vaše električno kolo opremljeno s kupom tehnične opreme, je samo kolo verjetno enako, kot vsa druga v smislu materialov in komponent. Od kontrole vijakov, menjave zračnic, plaščev, kako zamenjati zavorne ploščice, menjava verige, kaj mazati in podobno znanje vam ne bo le omogočilo, da boste svoje električno kolo imeli pod kontrolo, ampak boste tudi opazili nekatere težave, preden se zgodijo in naredijo večje težave.

Za dopolnitev ali sploh spoznavanjem osnovnega vzdrževanja koles sta pri UNIOR-ju na voljo zanimivi knjigi Unior priročnik kolesarski mehanik #1 (uniortools.com),

kakor tudi izobraževalni programi na znanem servisu Bikehanic v Ljubljani.

Tečaja se npr. udeležiš s svojim kolesom, vse kar se naučiš, poskusiš in servisiraš na svojem kolesu, seveda pod budnim očesom mehanikov/inštruktorjev. Fantje te vodijo preko postopkov, seveda pa tudi preverijo opravljeno delo – tako bo tvoje kolo ob koncu tečaja v stanju, kot če bi ga popravil pro mehanik.

7. Vzdrževanje motorja električnega kolesa

Po pravici povedano, motorji električnih koles ponavadi “skrbijo” sami zase. Običajno so nameščeni v samostojni enoti, tako da jih dejansko ni treba nikoli razstavljati in če gre kaj narobe, je vedno najbolje, da to reši proizvajalec/servis.

Edina prava stvar, ki jo lastniki električnih koles lahko storijo je, da ohranjajo ohišje motorja čisto in pazijo na morebitno obrabo.

8. Vzdrževanje krmilnika električnega kolesa

Majhen krmilnik-kontroler na vašem krmilu, ki nadzoruje, koliko pomoči dobite od baterije in motorja, prav tako občasno potrebuje malo pozornosti, vendar ne v bistvu z mehanskega vidika. Krmilniki so v bistvu mini računalniki, ki bateriji in motorju povedo, kaj naj naredita, vendar imajo nekateri morda dodatne funkcije, kot je merjenje zmogljivosti.

Kot pri vsakem računalniku bo treba programsko opremo posodobiti ob izidu novih posodobitev, zato bodite pozorni na sporočila, ki vam svetujejo, da kolo posodobite, ali preverite spletno mesto proizvajalca, da vidite, ali je na voljo nova različica za prenos. Nekatere posodobitve vam lahko namestijo le serviserji.

9. SERVIS VZMETENJA – tu se vsekakor priporoča izključno obisk servisa, razen če ste sami dobro poučeni. Dobro servisirane vzmetne vilice in zadnji amortizer vsaj 1x letno, so nato spet v polni zmogljivosti.

Branko, eMTB Slovenija januar 2023

Kdaj je čas za zamenjavo zavornih diskov na eMTB kolesu?

Rotorji kolutov, znani tudi kot zavorni koluti, so bistveni sestavni del vsakega gorskega kolesa, saj so odgovorni za podpiranje pritiska zavornih ploščic med vsakim zaviranjem in vzdržijo visoke temperature. Toda kako veste, da so zavorni koluti obrabljeni?

Na zavorni površini rotorja se pogosto pojavijo brazde ali praske, ki so lahko znak prekomerne obrabe zavornih ploščic. Ko se ploščice izrabijo do te mere, da njihova kovinska osnova pride v stik z rotorjem, se lahko ustvarijo globoki utori, ki poškodujejo površino in zmanjšajo učinkovitost zaviranja. To ne vpliva le na zmogljivost, temveč tudi povečuje tveganje za okvare zavornega sistema. Zato je ključnega pomena redno preverjati stanje zavornih ploščic in jih zamenjati, preden dosežejo kritično raven obrabe. Pravočasna menjava ploščic prepreči nadaljnjo škodo na rotorju in zagotavlja varno zaviranje. Prav tako je priporočljivo redno čistiti rotorje, saj se na njih nabira umazanija, ki lahko dodatno prispeva k obrabi.

Obraba rotorja je neizogibna, še posebej pri uporabi zavornih ploščic iz kovinskega kompozita, ki povzročajo večjo obrabo zaradi svoje trdnosti. Pomembno je, da redno vizualno pregledujete rotorje in preverite, ali se na rotorju na zavornem delu naredi vidna obraba, oz. “stopnica”. Ta stopnica je jasen znak, da je material na zavorni površini obrabljen. Za natančnejšo oceno je priporočljivo uporabiti čeljust za merjenje debeline rotorja.

Če debelina pade pod približno 1,5 mm, je nujno, da zavorni disk zamenjate, saj pretanka površina ne more več varno in učinkovito prenesti sile zaviranja.

(Novi rotorji Shimano so debeline cca. 1.8mm, Sram cca. med 1.8 in 1.9mm)

Vožnja z obrabljenim rotorjem lahko vodi do pregrevanja, slabše zavorne zmogljivosti in celo do okvare zavornega sistema. Redno vzdrževanje zavornega sistema ne bo le izboljšalo vaše zaviranje, temveč tudi podaljšalo življenjsko dobo vaših komponent.

Rotor se lahko zvije zaradi neposrednega trka z oviro na poti ali, kar je še pogostejše, zaradi pregrevanja med zaviranjem. V nekaterih primerih je mogoče rotor poravnati s pomočjo posebnega orodja, namenjenega ravnanju rotorjev. Vendar, če je deformacija prevelika ali če rotor po ravnanju ne deluje pravilno, je najbolj varna in učinkovita rešitev zamenjava z novim. Vožnja z močno zvitim rotorjem ne le zmanjšuje zavorno moč, ampak lahko povzroči tudi neprijetne vibracije in obrabo zavornih ploščic.

Ko se disk obarva ali potemni zaradi pregrevanja, lahko to negativno vpliva na zavorno zmogljivost kolesa. Na srečo se ta težava pogosto reši s čiščenjem diska s posebno abrazivno gumo ali namenskimi čistili za zavorne diske. Da bi preprečili pregrevanje in poškodbe rotorjev, je pomembno, da med spustom ne zavirate preveč intenzivno ali dolgotrajno. Nenehno zaviranje povzroči prekomerno segrevanje, kar lahko zmanjša učinkovitost zavor in pospeši obrabo rotorja. Namesto tega se je bolje naučiti tehnik pulzirajočega zaviranja, ki omogočajo ohlajanje zavor med vožnjo.

Redno preverjanje stanja zavornih diskov in ploščic je ključnega pomena za ohranjanje varnosti med vožnjo. Zamenjava ploščic in rotorja je seveda odvisna tudi od načina zaviranja posameznega kolesarja, njegovega stila vožnje in terena, po katerem se vozi.

Zaradi tega ni natančno določenih kilometrov, pri katerih je treba zamenjati disk ali ploščice, zato se je najbolje ravnati po priporočilih proizvajalcev in redno spremljati stanje komponent. S pravilnim vzdrževanjem boste podaljšali življenjsko dobo svoje opreme in zagotovili, da vas na trailih in vaših avanturah ne presenetijo neprijetne situacije. Poskrbite za svojo opremo in uživajte v brezskrbni vožnji!

Iztok, eMTB Slovenija, september 2024