Torej e – mtb svetovno prvenstvo za vsakogar. Kaj je to?
Ne glede na to, ali je udeleženec profesionalec ali le navdušen rekreativen gorski e-kolesar, odprto svetovno prvenstvo z e-mtb kolesi je lahko za (skoraj) vsakogar.
Za tekmo je lahko motivacija doseči športne meje, se preizkusiti z drugimi iz več držav (letos 27 držav!) ali pa preprosto uživati v vzdušju tekmovanja v čudoviti pokrajini z e-mtb kolesom.
Video teaser:
E-Bike WM für Jedermann 2024 (youtube.com)
V okviru dogodka imajo gostje in udeleženci tekmovanja možnost spoznati in preizkusiti najnovejše trende na področju e-koles. Poskrbljeno je tudi za pester spremljevalni program, Dj vrti glasbo, voditelj prireditve je redno na mikrofonu in še in še.
Odločil sem se, da podrobneje predstavim celotno dogajanje, ki ga že od 2018 uspešno organizira World ebike federacija in pa mesto Iscghl na Tirolskem.
TEKMOVANJE:
Razdeljeno je na dva dela, in sicer na Jedermann (za vsakega) in na ELITE, kjer je pa potrebno kar nekaj znanja, saj so odseki z izjemnimi tehničnimi vzponi in zahtevnimi odseki za spust.
Tekma Jedermann ali Everyone: Proga dolga 30 kilometrov in 800 višinci. Večina poteka po kolesarskih cestah, nekaj pa je tudi vzpona po gozdnih stezah in je stvar, če goniš na polno, lahko tudi precej zahtevna. Veliko je pravih tekmovalcev, tudi profesionalcev, precej pa tudi popolnih rekreativcev. V Elite kategoriji je denimo letos zmagal 3 kratni švicarski prvak v cross country mtb…
So pa precej strogi pri pravilih – in prav je tako, namreč dovoljena so le serijska eMTB kolesa (Pedeleci) s podporo pri pedaliranju do največ 25 km/h in z največjo nazivno močjo 250 watov. V razredu ELITE dodatno velja: največji navor motorja e-kolesa je 90 Nm. Vsi tekmovalci morajo na dan dirke pred začetkom opraviti preverjanje kolesa.
Prepovedano je dodatno uporabljati kolesa z drugačnimi elektronskimi pripomočki neupoštevanje vodi v diskvalifikacijo. Tudi ob prihodi v cilj te preverijo, nekaj jih naključno tudi podrobneje, tiste iz prve deseterice pa sploh.
Jaz sem se prijavil v tekmo ELITE, brat je bil pa letos le fotograf, zaradi zdravstvenih težav namreč ni mogel tekmovat.
V petek, 6.9., smo imeli kvalifikacije, ki so potekale na smućišču IDALP ( višina 2350m), kamor smo se pripeljali z gondolo. Proga je bila sicer kratka, a je vsebovala vse, torej od tehničnih vzponov, spusta po delu bike parka in intenzivnega gonjenja gor/dol, kar je bilo precej naporno. Nisem mogel verjeti, da sem po dobrih 14.minutah v cilj prišel precej izmučen.
V kvalifikacijah si pridobiš lahko boljši štartni položaj. Jaz sem se tu dobro odrezal, a sem žal spregledal pravila, da bi moral zvečer po dodatno štartno številko in sem tako moral štartati v ozadju na glavni tekmi.
Lokacija kvalifikacijske tekme ELITE 6.9.2024
TEKMA ELITE:
Torej napočila je sobota, 7.9. in ob 10h slavnostni štart tekme, 37 kilometrov in dobrih 1300 višincev.
Zaradi moje smole pri štartnih mestih, sem štartal nekje za cca 150-timi in še dobrih 100 jih je bilo za mano. Po poku pištole se težko prebijaš v gneči ogromno kolesarjev, ki so različnih sposobnosti, eni so odlični na pedaliranju, pa jih prvi koreninast vzpon ustavi, drugi so spet specialci za ekstremne vzpone in spuste. Tako sem se kar uspešno prebijal naprej, do res strmega vzpona v gozdu, ki bi se ga dalo premagati le, če bi človek imel prostor. Ampak, tu so se ustavili in zaradi ožine, smo nato celo čakali pred vzponom, da si nato končno prišel v kolono in “tiščal” kolo navzgor.
Slike drugega tekmovalca, na stmem odseku
Sledil je dober trail s koreninami in kamni, fina enoslednica, kjer je lepo letelo. Ko se je priklopilo na gozdno cesto, so spet prišli na svoj račun tisti, ki imajo več kilometrov v nogah. V glavnem, proga je bila v celoti dobro zastavljena in res zanimiva, vmes smo furali po bajk park odseku z bandami, skoki, po lesenem podestu, po izjemni pokrajini, skratka čudovito. Nista mi bila všeč dva odseka vzpona, kjer smo zaradi gužve morali čakati. Organizatorji bi morali štart delati v intervalih, tu se je pa preko 200 bajkerjev zagnalo v hrib. Skupaj sem med tekmo stal kar 16 minut!
Kjer je šlo, sem seveda gnal na polno, gonil kot norc, vendar ne moreš nadoknaditi izgubljenih minut, ko stojiš – proti tistim srečnežem na začetku, ki pa so zadeve lahko odpeljali. Po odsekih s tehničnimi spusti sem lahko nekaj tekmovalcev prehitel, nekaj jih je pa tudi na ravnini, na dolgem pedaliranju, prehitelo mene, ker so imeli boljše noge s sabo 🙂
Ko sem prispel v cilj, je super feeling, saj je ogromno ljudi, napovedovalec se dere v mikrofon, skratka TOP.
Ko sem pa stopil s kolesa, so me zgrabili krči v nogah, pa sem neke dodatke z magnezijem in za hidracijo pil med tekmo — vendar to pomeni tudi premalo treninga 🙂 Noge sem imel tako trde in boleče, da se niti vleči na tla nisem mogel, nato je le popustilo. Videl sem tudi druge, da so imeli iste težave. Ampak vse je bilo super, res super adrenalinska izkušnja.
Da nekoliko opišem cel trip – če bo mogoče komu zanimivo – vse skupaj je izgledalo takole:
Z bratom sva se na tekmo prijavila že spomladi. Seveda sva komaj dočakala datum, ko sva se odpravila v 645 km oddaljeni ISCHL, ki leži čisto na švicarski meji, blizu je Lichtenstein in pa seveda Nemčija.
Najboljša pot vodi čez Avstrijo, mimo Villacha, Salzburga in nato v Nemčijo, da obkrožiš gore. Na nemški strani je zanimiva vožnja mimo velikanskega jezera Chiemsee, katerega površina je kar 80 km2, npr. naše blejsko jezero meri 1.5 km2.
Pot nato vodi nazaj v Avstrijo, na Tirolsko, čez Innsbruck, do Ischgla, ki leži tesno med gorami in že na vstopu v sotesko iz avtoceste takoj opaziš, da gre za smučarskemu turizmu podrejeno strukturo. Večina objektov je turističnih in so simpatično alpsko urejeni.
Ko prispeš v kraj Ischgl, so vsi objekti ali hoteli ali hiše s sobami za turiste. Vse živi za turizem, ki pa ga poleg pozimi, znajo Avstrijci odlično izkoristiti tudi poleti, nudijo od kolesarjenja, zipline-a, termalna kopališča, neverjetne pohodniške poti ipd.
Vsega po malem 🙂
Sprehod po “mestu”, v bistvu med hoteli in trgovinami ter restavracijami, je zelo lep. Vse je podrejeno športnim aktivnostim in kot je v takšnih krajih običajno – vsi te lepo pozdravijo.
Pri nas to ne doživiš kar tako.
CENE? Ja najverjetneje sezonsko spreminjajo. Sicer npr. pizze, burgerji so med 15-20 eur, pivo med 4 in 6 eur in tako naprej. Pač top lokacija. V trgovini so dokaj normalne cene, hoteli, prenočišča pa odvisno koliko si pripravljen odšteti, od 70/dan za 2, zgornja meja pa je vprašanje.
Hotel pri hotelu…
Kar se tiče ideje in same organizacije tekmovanja EBIKE WORLD CHAMPIONSHIP FOR EVERYONE, je vse na zavidljivem nivoju. Organizator povabi partnerje, razstavljalce na razstavni prostor – EXPO, kjer je na voljo ogromno e-mtb koles tudi za brezplačno izposojo, opreme, velikega šotora za hrano, osrednjega odra in ostalim.
Z bratom sva si seveda podrobneje pogledala novosti, debatirala z predstavniki proizvajalcev, preizkušala nove modele in vse je bilo vrhunsko. Posebej so naju navdušili pri Mustache, GasGas in pri Smiplonu. Izjemno zanimiv je bil tudi KAMEMO bike, ki ga pa nisva preizkusila.
Na dan tekme je bila ta lokacija polna ebajkerjev, torej cca 1400 tekmovalcev z ebajki!!!
Tekmo ELITE so lahko gledalci v ciljni areni spremljali na velikem platnu v živo, snemali so ob progi in z droni. Tekmovalci obeh tekem so bili kar iz 27-tih držav in število udeležencev na tekmi na čas z e-kolesi, je preseglo GUINNIESSOV svetovni rekord! (Most participants in an electric bicycle time trial)
Po zaključku tekme, je sledila ceremonija in podelitev odličij za najboljše skupno in najboljše po kategorijah. Jaz sem v svoji kategoriji dosegel 22. čas, kar pa bi lahko bilo precej bolje, če bi štartal v prvih vrstah.
ZAKLJUČEK
Skupna ocena je res najvišja, toliko dobre volje, pozitivnega vzdušja, tudi smeha, novih poznanstev. Seveda nama z bratom vedno gredo misli v smer, kje in kako bi lahko podobno zadevo speljali pri nas. Za organizacijo potrebuješ prostorska dovoljenja, ogromno sredstev in poznanstev in izjemno veliko volje.
Pri nas še velikokrat ljudje negativno ali odklonilno odreagirajo na tekme z e-gorskimi kolesi, kot da je to nekaj slabega ali le za 20-letnike. Pa temu ni tako. Udeležba na takšnih prireditvah je lahko super za druženje, spoznavanje ljudi, raziskovanje drugih krajev in kdor hoče – iskanje svojih zmogljivosti, lahko pa se tekme udeleži vsak in odvozi po svoji presoji. Uvrstitev za 90% ljudi ni pomembna, nekaj je pa vedno takšnih, ki gredo na polno – tudi jaz 🙂 🙂
Tudi pri nas je nekaj tekem, kjer se organizatorji trudijo vključiti tudi e-mtb kolesarje v posebno kategorijo in tu so najuspešnejši po številu e-udeležencev Korošci (Vzpon na Strojno, Skok na štenge itd) trudijo se tudi pri MTB Slavnik, pa Enduro Golovec, Skok na Roglo ipd.
Najbolj so mi pa nejasni MTB organizatorji, ki napišejo, da tekma ni za e-kolesa. Tu je še precej nepravilnosti, kot recimo včasih nagrad za e-mtb kategorijo ni, najboljši čas proge za e-mtb se ne šteje in podobno. Zakaj ne? V vsakem primeru NIKOLI ne more biti enaka kategorija, kot so klasični kolesarji, torej ni ovir za statistike e-mtb kategorije, ki so super za naslednje leto ali tudi drugače.
Še kdaj? SIGURNO!
Branko&Iztok eMTB Slovenija, september 2024
